Linux je izvedba vecopravilnega, vecuporabniskega operacijskega sistema Unix za osebne racunalnike s procesorji Intel (80386, 80486, Pentium, Pentium MMX, Pentium Pro in Pentium II), Digital AXP 21x64, Sun SPARC in Motorola 680x0, v delu pa so priredbe za Power PC, MIPS in ARM. Jedro operacijskega sistema je ob pomoci in sodelovanju stevilnih zanesenjakov z Interneta napisal Linus Torvalds z univerze v Helsinkih na Finskem. Skupaj s programi iz projektov GNU, X Window System in BSD predstavlja sodobno programsko okolje, enakovredno komercialnim razlicicam sistema Unix.
Linux je prost program, dostopen skupaj z izvorno kodo. Najnovejse razlicice programja za Linux je moc najti na:
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/
ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/
Obe mesti sta navadno tezko dostopni in zelo zasedeni, zato
uporabimo eno od stevilnih mest, kjer se zrcali vsebina zgornjih
dveh; pametno je, da zacnemo na katerem od domacih zrcal; nasteta so
v poglavju
Linux v Sloveniji.
V tem spisu so zgledi zamaknjeni od roba in izpisani v pisavi fiksne sirine, npr.
echo "Pozdravljeni"
Psevdoimena v zgledih so izpisana s lezeco razlicico iste pisave, npr.
ls datoteka
Tu se od bralca ali bralke pricakuje, da bo psevdoime
datoteka nadomestil(-a) z dejanskim imenom datoteke.
Z znakom ~
se po ustaljenem obicaju na sistemih
Unix oznacuje osnovno podrocje uporabnika (za uporabnika z imenom
uporabnik je to navadno /home/uporabnik
).
Nanj kaze tudi sistemska spremenljivka $HOME
.
Nadalje je za nastavitve spremenljivk okolja v tem spisu vseskozi
uporabljan zapis, ki se uporablja v Bournovi ukazni lupini in
njenih izpeljankah (Kornova lupina, lupina bash
).
Bralec ali bralka, ki uporablja ukazno lupino C (csh
ali
tcsh
), bo znal(a) sam(a) prevesti primere
SPREMENLJIVKA=vrednost; export SPREMENLJIVKA
(ali celo export SPREMENLJIVKA=vrednost
,
kar dopusca bash
) v analogne
setenv SPREMENLJIVKA vrednost
Закладки на сайте Проследить за страницей |
Created 1996-2024 by Maxim Chirkov Добавить, Поддержать, Вебмастеру |